»In tako kot se je takrat celo kraljestvo kot mesečnik podalo v to kot v Brueghlovi sliki, ko slepec vodi slepe, se je zdaj nam zgodilo, da smo se v enem parlamentarnem večeru zbudili z dvema referendumoma na ključno temo evropske politične razprave brez vsakršne priprave, brez vsakršne strategije komunikacije. To je strahovito neodgovorno.«
»Če bi denimo opozicija pozvala svoje volivce k bojkotu, kot je to storil premier Robert Golob na zadnjem referendumu, četudi bi bilo to seveda izjemno nedržavotvorno dejanje, potem se temu referendumu slabo piše.«
»Razlika je ta, da je pred 25 leti, ko je Svobodnjaška stranka prvič po svojem obratu na skrajno desno vstopila v vlado, to sprožilo odziv s protesti na vseevropski ravni z nekimi poskusi bojkota.«
»Tu ni korelacije med nizko udeležbo in trdnim jedrom glasov. Po drugi strani smo imeli pred 10 leti evropske volitve z nizko udeležbo in je desnica kot celota dosegla slab rezultat. Ta ideja, da so rezultati povsem odvisni od udeležbe na volitvah, ne drži.«
»Vedno znova so razočarani nad izbiro, ki jo podajajo. Porušeno je zaupanje med levosredinskimi volivci in izvoljenimi predstavniki, kar je osrednji element slovenske politike, na to bi se morali osredotočiti.«
»Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati, ki so za njegovo stranko dobri. So na zgornjem robu anket, v katerih je fluktuirala stranka v zadnjih mesecih. To je najvišji rezultat in utrjuje Goloba kot nespornega hegemona levo od sredine, zato se mu ni treba bati notranjih frakcij, uporov, tudi če so zelo skrb vzbujajoči. Gledano v celoti pa je razmerje med levo sredino in desno sredino izrazito slabo.«
»Ona natančno ve, kaj je njena pomanjkljivost. Ko sem jo videl, se mi je zdela izjemno dobra in profesionalna, osredotočena. To norčevanje na spletnih omrežjih v zadnjih mesecih je sicer razumljivo, a so jo podcenjevali.«
»Mnogo bolj je nevarno, kar se dogaja znotraj samega Gibanja Svoboda. To je neki žakelj, iz katerega nikoli ne veš, kaj lahko potegneš ven. Mislim, da ne javnost ne predsednik vlade nimata pregleda nad tem, kdo vse sedi v tej največji poslanski skupini v zgodovini samostojne Slovenije.«
»Bil bi navdušen, če bi bila takšna platforma ustanovljena pred petimi ali desetimi leti. Zdaj pa gre za poskus Logarja, da prebrodi vmesno obdobje, potem ko je na predsedniških volitvah dosegel neki politični kapital, pa v kratkem ni na obzorju nobenih volitev.«
»Če bi res želel unovčiti svoj politični kapital, bi se moral odločiti, ali je zadovoljen z delovanjem SDS-a ali želi, da bi bila ta stranka drugačna – v tem primeru bi moral izzvati njeno vodstvo in poskušati doseči preboj svoje lastne politike, ki je očitno drugačna od zdaj prevladujoče v stranki. Ali pa bi moral ustanoviti svojo poslansko skupino. To pa je bežanje od odgovornosti in igranje civilne družbe, ko si v resnici poslanec.«
»Kolikšen je bazen ljudi, ki se ne opredeljujejo za 'levičarje', na desnici pa zdaj ne najdejo sprejemljive alternative? Lisjak Gabrijelčič meni, da je ta prostor velik in da je njegov potencial tak, da bi lahko obrnil politična razmerja.«
»Po porazu SDS-a na volitvah se je strategija spremenila. Madžarska je uspela v zadnjih letih tudi s pomočjo Janševe vlade pridobiti velik ekonomski vpliv. Če ga želi ohraniti, mora razmisliti o drugačnih strategijah.«
»Ne pomeni, da ni mogoče teh naložb nekako unovčiti, a se jih unovči na drugačen način. Ne več tako, da se prek njih podpira opozicijo, ampak se recimo reče, če nočete več, da ti mediji zganjajo težave prihodnji vladi, se lahko zmenimo.«